Leto 1981 označuje začetek novega desetletja in „Mercedes‑Benz Transport“ je vedno v središču dogajanja. Pogled nazaj na takratne nove tovornjake in vznemirljive projekte.

Takoj s prvo izdajo vabi uredništvo revije „Mercedes‑Benz Transport“ svoje bralce, da spoznajo „nove težke tovornjake Mercedes‑Benz osemdesetih let“. Na „sestanku v Marseillu“ – kot je naslov članka – je imelo več kot 70 strokovnih novinarjev iz vse Evrope priložnost, preizkusiti več vozil od 1625 S, 2028 LS do 2223 z veliko voznikovo kabino. „Dolžina poti je znašala 36,7 km s klanci z 10‑odstotnim nagibom. Nobeden od novinarjev si ni dovolil zamuditi priložnosti za poskusno vožnjo. Enotno mnenje strokovnjakov: ,Podjetje Daimler‑Benz AG je z novimi modeli pripravljeno na prihodnost‘“, piše v poročilu.

Med drugim je napredek opazen tudi v zaustavitvi – v pravočasni zaustavitvi, če smo natančni. Za to pri težkih tovornjakih od leta 1981 naprej skrbi varnostni standard podjetja Daimler‑Benz AG, brez katerega sploh več ne gre: protiblokirni zavorni sistem, na kratko ABS.

Več kot 100 strokovnih novinarjev se je podalo v finski Rovaniemi, da bi spoznalo novi sistem. Njegov razvoj je bil veliko bolj zahteven kot rešitev za osebna vozila. „Če samo pomislimo na polpriklopnike in tovornjake z njihovim velikim številom zgibov, na velike razlike v težah in obremenitvah ter na ogromne dinamične osne obremenitve, ki jih mora obvladati ABS.“ Plačilo za trud: „Šele nadaljnji razvoj zavornih sistemov za gospodarska vozila v ABS‑sistem v postopek zaviranja ne vključuje samo ekstremnih vremenskih pogojev in razmer na vozišču, temveč tudi voznika – ne glede na kakovost,“ so takrat napisali v uredništvu.

Leta 1981 je bila kraj dogajanja Gutachtal v Schwarzwaldu, kjer smo lahko bili priča „edinstveni predstavi, kot je do tega trenutka še ni bilo“. Akrobati med nebom in zemljo so enostavno graditelji mostov,“ pravi uredništvo. „Dva moška na ozkih železnih nosilcih visita na robu prepada, 94 metrov nad tlemi. Zgolj zavarovana z vrvmi montirata naslednji del mostu Gutachtal.“ Medtem tovornjaki neprestano prihajajo: „Betonski mešalnik na podvozju Mercedes‑Benz tipa 2224 B/6×4 oz. 2626 B/6×4. Zanesljivost je najvišja zapoved, ne samo pri debelih težkih tovornjakih.“ Betoniranje poteka na kraju samem v tako imenovanem prostem prednjem prizidku s pomočjo premičnega opaženja. Vsak teden na že končano konstrukcijo „prilepijo“ štiri do pet metrov mostu.

„Transport“ 1981 ceni tudi zmogljivost za krmilom . Pod naslovom „Haribo razveseli voznike“ je revija poročala o voznikih Wendorffu in Susen. Zaposlena pri proizvajalcu sladkarij sta v Bonnu od podjetja Mercedes‑Benz AG prejela priznanje za milijonarja kilometrov. Wendorff in Susen sta za podjetje vsak dan na poti s svojim 1632 in sta skupno prevozila več kot milijon kilometrov – s prvim motorjem, kar takrat ni bilo nekaj samoumevnega. Za to sta prejela priznanje, častno značko in darilo.

Junija 1981 so z „zvezdo za Bruselj“ poleteli v višave. Največja vrtljiva Mercedesova zvezda izven Nemčije, zgled katere je stal na berlinskem Europacentru, je bila z nizkim nakladalnikom prepeljana od Stuttgarta v Bruselj. S pomočjo žerjava je dosegla svojo lokacijo – na 122 metrov višine na strehi središča Center International Rogier.