Helikopterski poleti so dragi. Zelo dragi. Zato se pri hladnem izračunu izplača prevoz s kamionom. Prav zato je podjetje Airglaze Aviation razvilo Heli‑Shuttle na osnovi vozila Actros.
Cesta ima prednost.
Nad asfaltom ploščadi na letališču Kassel se vije vidna vročina. H225 „Super Puma“ udobno spelje. Ugodni pogoji za let – če bi leteli. Helikopter Airbus se med svojim potovanjem ne bo dvignil niti za meter. Tokrat lebdi le nekaj decimetrov nad tlemi – Graham Clarkson je tam, da ga s poltovornjakom povleče na nakladalno ploščad posebnega priklopnika z nizko ploščadjo.
Clarkson je direktor podjetja Airglaze Aviation v mestu Heinsberg v nemški deželi Severno Porenje‑Vestfalija. Glavna dejavnost podjetja je lakiranje helikopterjev in prevleke za UV zaščito za lak in zasteklitve kokpita. Ampak: Leteča pločevina mora vendarle nekako priti v Heinsberg. „Ker so minute letenja neverjetno drage, je ceneje od letenja, če helikopterje na cilj za servis ali lakiranje pripeljemo po tleh“, pravi Clarkson.
Ker je organizacija cestnega transporta z zunanjimi špediterji in podjetji z žerjavi postala preveč zamudna in nezanesljiva, sta ustanovitelj podjetja Graham Clarkson in njegov istoimenski sin preprosto sama prevzela transport helikopterjev. „Želela sva biti neodvisna od zunanjih podjetij“, pojasni Škot.
Pogumna ideja – uspešna.
Za proizvodnjo je inženir pred leti izdelal načrt priklopnika z nizko ploščadjo z nakladalnimi rampami in zadostno širino, da lahko sprejme tudi velike helikopterje s podvozjem. „Pomembno je bilo, da za nakladanje ni potreben žerjav“, pravi Clarkson. Ta načrt je šel na letalski sejem. „Zanimanje je bilo zares veliko. Vrnili smo se s polnimi knjigami naročil, pri tem pa polpriklopnik niti še ni bil gotov“, se spominja podjetnik. Na začetku leta 2018 je prvi „Heli‑Shuttle“ podjetja Airglaze Aviation, ki ga vleče Actros 1848 z voznikovo kabino GigaSpace, prevzel prevoze po celi Evropi.
20
metrov znaša dolžina Airbusovega vozila „Super Puma“ H225.
„Pomembno je bilo, da za nakladanje ni potreben žerjav.“
Voznik „nizkega letalca“ od samega začetka: Ingo Graul. Graul je že pred tem znal dobro ravnati z dragocenim tovorom. Dolga leta je vozil na področju transporta jaht. Pri helikopterjih so stroški hitro visoki. Pritrdilni obroči, zaščitna pločevina ali senzor za merilno napravo – stroški v primeru poškodbe se lahko hitro merijo v petmestnih številkah.
Graul pobira in dostavlja helikopterje z Norveške in Madžarske in vse do Gibraltarja. Cilji so pogosto lokacije Airbus Helicopter v Romuniji, Franciji in Nemčiji. Redno vozi za nemško helikoptersko reševalno službo v kontekstu „zrakoplovi na zemlji“. Pri tem je prizemljene helikopterje treba čim prej spraviti nazaj v zrak. „Če bi za vozilo helikopterske reševalne službe morali najprej naročiti žerjav na mestu pobiranja, bi za to porabili ogromno časa“, pravi voznik Graul. Poleg tega so tu naročila za helikopterje različnih policijskih postaj v Nemčiji in Angliji.
Možnost nakladanja sega do H225 iz družine helikopterjev „Super Puma“ podjetja Airbus. Tega, ki ga Graham Clarkson v Kasslu pravkar pripravlja na transport. Po tehničnem remontu pri podjetju Airbus sveže lakirano vozilo Super Puma čaka na izvoz. Glava rotorja in kraki so za transport odstranjeni.
Vse dobre stvari so tri.
Prvi Heli‑Shuttle je transportiral že na stotine helikopterjev. „Povpraševanje je ogromno, zato smo si kmalu za prvim zagotovili še drugi shuttle“, pojasni Clarkson. V dokaz pozvoni telefon, prihaja novo naročilo. Zato je povsem razumljivo, da je od nedavnega vozni park bogatejši že za tretji Heli‑Shuttle.
„Cilj današnje vožnje je Bremerhaven, potem bom vozil na severu Norveške“, poroča Graul. Pred njim je približno 430 kilometrov. Helikopter bo čez dva dni nadaljeval svojo pot s pristanišča Überseehafen v mestu Bremerhaven – tudi tokrat ne po zraku, ampak s tovorno ladjo v Šanghaj na Kitajskem.
Fotografije: Sebastian Vollmert
Video: Martin Schneider‑Lau