Uspešni modeli in večja zmogljivost

Na razstavi DLG leta 1956 v Hannovru je Daimler-Benz predstavil Unimog serije 411, naslednika serije 401/402. Najpomembnejša lastnost: več moči. 30 KM je prineslo odločilno prednost, da so lahko zadovoljili naraščajoče zahteve v kmetijstvu. Vendar udobje tudi ni trpelo: poleg izboljšanih sedežev so pri seriji 411 uporabili ojačane blažilce.

Tako kot pri predhodnem modelu je bila v tovarni na voljo izvedba s kratko in dolgo medosno razdaljo. Zadnja je bila izjemno priljubljena, saj jo je bilo od leta 1957 mogoče opremiti z novo razvitim voznikovim kabino. Popolnoma jeklena kabina je ponudila občutno več prostora kot prej in je izstopala po Daimlerjevih značilnih opremskih elementih ter po dizajnu z zaobljenimi robovi, ki je postavil merila v segmentu gospodarskih vozil.

Zaradi svoje okretnosti, razmeroma visoke hitrosti in zelo dobrih terenskih zmogljivosti so Unimog vse bolj uporabljali za transportna opravila. Spredaj in zadaj na voljo prenosne gredi so uporabnikom nudile najboljše pogoje za prilagodljivo uporabo žag, črpalk, vitlov in druge opreme.

Zaradi svojih izjemnih terenskih zmogljivosti, pri katerih niti kot nagiba 45° naprej ali nazaj ne predstavlja težave, so se od sredine 1950-ih let vse bolj zanimale tudi vojske za Unimog. Z Unimogom S (serija 404) je nastalo vozilo, ki je zadostilo njihovim visokim zahtevam. Unimog S je imel veliko tovorno površino, ki je bila lahko izvedena kot odprta ravna tovorna ploščad ali kot zaprta zabojna nadgradnja. V nasprotju z v civilne namene rabljenimi Unimogi tistega časa so uporabljali zmogljive bencinske motorje.

Številne različice Unimog S so bile do leta 1980 proizvedene v Gaggenau – s 64.242 vozili je ta serija do danes najuspešnejša. Tako je bila serija 404 tudi pri gasilcih zelo priljubljena.

Z nenehnim izboljševanjem vozila in njegovih komponent je Unimog vedno bolj napredoval. Po načelu: evolucija namesto revolucije. Tako so se od konca 1950-ih začele uporabljati zmogljivejše pnevmatske zavore, krmiljenje je bilo izboljšano in uvedeno je bilo hidravlično dvigalo. Leta 1959 je nato prišlo do prave premiere v segmentu gospodarskih vozil: popolnoma sinhroniziran šeststopenjski menjalnik, ki je bil že od leta 1957 vgrajen v Unimog 411 kot dodatna oprema, je postal del serijske opreme. Prestavljanje ni postalo le bolj udobno v primerjavi s prej uporabljenim kaveljskim menjalnikom, temveč tudi bolj učinkovito. Po želji so bili za Unimog na voljo tudi večstopenjski menjalniki s počasnimi prestavami.

Na DLG-razstavi 1962 je Daimler-Benz znova predstavil Unimog. Z modelom Unimog 406 je bila uvedena »težka serija« z razširjeno sledjo in daljšim medosnim razmakom, ki je zadostila potrebi po vedno večjih in zmogljivejših kmetijskih strojih. Prigušen dizelski motor je razvijal 65 KM, vendar je bil zasnovan tako, da je to moč lahko zagotavljal tudi pri dolgotrajnem delovanju pri polni obremenitvi. Pozneje so sledili motorji z večjo močjo do 110 KM.

Z največjo hitrostjo 65 km/h je bila serija Unimog 406 popolnoma primerna za uporabo kot cestno vlečno vozilo. Po drugi strani pa je lahko v načinu počasne vožnje delovala pri vsega 0,03 km/h. Razpon, ki je pustil malo želja.

Tudi v kabini se je s serijo 406 povečalo udobje. Prvič so bili na voljo oblazinjeni in nastavljivi sedeži za voznika. Ergonomska zasnova kabine je tudi pri dolgih delovnih dnevih zagotavljala največje udobje. Še posebej so različice s popolnoma jekleno kabino postale priljubljen član flote komunalnih služb v mestih in občinah. Toda tudi pri gradbenih podjetjih in v industriji se je težka serija Unimog v najkrajšem času uveljavila.

Z serijami, ki so bile od sredine 1950-ih v Gaggenauu razvite in proizvedene, se je Unimog uspel uveljaviti kot pravi stalni uspešnik na trgu. Z uvedbo težke serije se je paleta vozil Unimog razvila v pravo celovito ponudbo. Ne le v svojem osnovnem segmentu, kmetijstvu, temveč tudi v številnih drugih panogah zahvaljujoč njegovi visoki prilagodljivosti in zmogljivosti.

Skrivnost uspeha: prepričljiva zasnova vozila, ki so jo dosledno ohranjali in nenehno tehnično izpopolnjevali z veliko prefinjenostjo. Visoka kakovost serij, proizvedenih skozi več desetletij, se kaže ne nazadnje tudi v tem, da so nekatera vozila še danes v uporabi.