Dobro opremljeni za vse primere.

Za vsak primer imajo reševalci zmogljiv čoln znamke Siebenmann s pripadajočo prikolico. Majhna težava: doslej so na kanalu Neckar obstajale le tri rampe za spuščanje na vodo, zato spuščanje ni bilo enostavno. Z novim vozilom za opremo „Rüst“ je ta pomanjkljivost preteklost, saj ima U 5023 z nadgradnjo podjetja Empl za kabino žerjav, ki lahko 5,20 metra dolg gasilski čoln s svojim 100‑konjskim zunajkrmnim motorjem neposredno z pritrjenega priklopnika s tandem osjo dvigne v vodo.

Tudi pri zapornicah to odlično deluje, kjer pogosto prihajajo skozi nerodljive tovorne barže, ki so prej v vzhodnem pristanišču naložile tovore. Gasilci se večinoma potapljajo zaradi pogrešanih oseb. „Med deset in petnajst takih posredovanj je na leto,“ pravi gasilec Steffen Haas premišljeno. „Z novim žerjavom smo zdaj veliko bolj fleksibilni in hitrejši na kraju. Zato je bila to ena najpomembnejših zahtev pri zamenjavi našega starega reševalnega vozila,“ dodaja Markus Widmann, vodja oddelka za tehniko pri posredovalnih enotah v Heilbronnu. „S tem lahko naš 1.000 kg težek čoln kadar koli varno spustimo na vodo skupaj s potapljačem in posadko.“

„Seveda še naprej uporabljamo spuščalne rampe, kot je tista v Horkheimu. Pri visokem vodostaju so takšni dostopi pa navadno povsem zablateni in z običajnimi vozili komaj prevozni,“ pravi Widmann. Unimog U 5023 vseeno brez težav izvleče svojo posadko iz pregovorne »zagate«, saj je serijsko povišan na s strani gasilcev pričakovano vodno globino 1,2 m in poleg tega opremljen z grobo profiliranimi pnevmatikami z usmerjenim tekalnim profilom. Za večji oprijem Steffen Haas le kratko pritisne gumb, tlak v pnevmatikah pade in s povečano kontakno površino oprijem naraste na zahtevano raven.

Za sluzo na reki Neckar ekipa vadi spuščanje čolna na vodo. Z izvlekom in zavarovanjem stabilizatorjev Haas postavi žerjav Palfinger z libelo „v vodo“. Toleranca znaša le nekaj stopinj. Nato žerjav samodejno izračuna potrebne dvigalne sile. Z daljinskim upravljalnikom Haas usmerja izteg pregibne roke k sodelavcu, ki je pred tem na čolnu zablokiral aluminijasto cevasto nadgradnjo in spredaj na prikolici sprostil osrednji varnostni pritrdilni pas. S štirikratnim izvlekom se kavelj centimeter za centimetrom premika proti središču čolna. Monitor kaže 8,80 metra odklona, ko Haasev gasilski kolega pripne vrvno sidro. Še en kratek zasuk, nato se vrv previdno popusti – in trup plovila pride v stik z vodo.

»Ne varujemo pa le 22 kilometrov vzdolž reke Neckar, temveč tudi veliko zelenih površin in gozdov, kjer lahko v vročih dneh hitro izbruhne gozdni požar,« pravi Widmann. Gre natančneje za 1450 hektarjev gozda. Zato je bil U 5023 tudi za takšne intervencije pripravljen. Zaradi hidravlične nakladalne ploščadi lahko gasilci hitro naložijo material na vozičke. »Na primer našo visokotlačno razpršilno napravo, ki sprejme 600 litrov in je takoj pripravljena za uporabo,« pojasnjuje tehnik.

„Tukaj zgoraj je trenutno sicer prepoved peke na žaru,“ pravi gasilec. „Vendar se je ne drži vsak. V primeru nuje moramo hitro odpeljati in gasiti.“ Steffen Haas in kolegi prikazujejo resnični primer pod realnimi pogoji v ozki jasi. V takem primeru se redno uporablja tudi vitel – danes povsem brez ognja pri vinogradniku, katerega obtičali traktor so gasilci rešili.

Ko je jeklena vrv znova navita, se „HN 1/51“, kot se imenuje novi, vrne nazaj na dežurstvo na postajo. Da bi ga kolegi pravilno upravljali, je na urniku usposabljanje: okoli 30 ljudi se mora še izuriti – pri žerjavu in tudi za volanom Unimog.